klop

Naj vam klop ne pokvari uživanja v jesenskem soncu

Otroci in družina

Jesen je čaroben letni čas, v katerem se narava odene v najrazličnejše pisane barve, ki kar vabijo k raziskovanju skrivnostnih gozdov, polnih jesenskih dobrot. Je pa tudi čas, ko znova bolj aktivni postanejo drobni prebivalci gozdov in drugih vlažnih območij, to so klopi. Ti se najraje skrivajo v senčnih delih na obrobju gozdov, kjer čakajo in tudi aktivno iščejo gostitelja, na katerega bi se prisesali. Žrtev klopa lahko postane vsak nezaščiten posameznik, ki se povsem nedolžno giblje tam, kjer se klop najpogosteje nahaja, in nanj prenese katero od klopnih bolezni, predstavljenih na spletni strani www.sos-klop.si Te lahko ob prepoznem oz. neučinkovitem ukrepanju močno vplivajo na življenje posameznika, zato je posebnega pomena ozaveščenost o njih in seveda ustrezna preventivna zaščita.

klop

 Bolezni, ki jih prenaša klop, in zakaj so nevarne za človeka

Ugriz klopa lahko človeku prinese mnoge nevšečnosti – od bolečine, srbečice, otekline ali rdečice pa vse do resnih zdravstvenih težav, ki so posledica ugriza okuženega klopa. V Sloveniji so najbolj razširjene bolezni, ki jih prenaša klop, naslednje:

  • lyamska borelioza – je najpogostejša, v Sloveniji beležijo letno od 5.000 do 7.000 novih primerov. Povzroča jo bakterija borelija, bolezen pa se začne z rdečino, ki nastane nekaj dni ali tednov po vbodu klopa in se začne širiti v obliki obroča, na sredini pa bledeti. Prizadene lahko srce, živčevje ali sklepe in praviloma poteka v treh fazah, zdravi pa se z antibiotiki. Pomembno je njeno zgodnje odkrivanje, saj je takrat zdravljenje še precej učinkovito.
  • klopni meningitis – je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki poteka v dveh fazah. Prva se začne teden do dva po tem, ko posameznika piči klop, in se kaže kot slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in visoka vročina. Po nekaj dneh sledi izboljšanje, nato pa izbruhne še druga, resnejša faza, ki prizadene centralni živčni sistem in lahko pri človeku pusti nepopravljive posledice. Zdravila za bolezen ni, zato je za vse ogrožene skupine posameznikov nujno cepljenje proti klopnemu meningitisu, ki je najbolj učinkovita zaščita pred boleznijo.
  • humana granulocitna anaplazmoza – gre za redkejšo bolezen, ki jo prenaša klop, v Sloveniji, težave pa so podobne tistim v prvi fazi klopnega meningitisa – glavobol, slabost, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih. Bolezen sicer ne sodi med nalezljive bolezni, zdravi pa se z antibiotiki.

 Kako se učinkovito zaščititi pred klopi?

Pred klopom se boste najbolje zaščitili, če se boste izogibali okolju, kjer biva, seveda pa to zmeraj ni mogoče. V teh primerih je treba biti posebej previden – priporočljivo je nošenje svetlih oblačil, dolgih hlač in rokavov, hlačnice pa naj bodo zataknjene v čevlje ali nogavice. Priporoča se uporaba repelentov v obliki pršil ali mazil, ki odganjajo klope, vendar ti niso stoodstotna zaščita pred klopi, zato se je treba ob povratku domov natančno pregledati, ali se je kam prisesal klop – posebna pozornost naj se nameni lasišču, predelu za ušesi, kolenom, stopalom, dimljam, popku ter rokam in dlanem. Nato naj sledi tuširanje in umivanje glave, enako je potrebno naučiti tudi otroke. Pregledati je potrebno tudi oblačila in jih oprati, saj lahko sicer klop tam preživi še več dni.

Če ob pregledu opazite na kožo prisesanega klopa, ga je treba čim prej odstraniti s koničasto pinceto, saj lahko klop v človeško telo vnese bakterije ali viruse že po nekaj minutah. Klopa je potrebno prijeti čim bližje koži ter za z odločnim in enakomernim gibom izvleči, brez uporabe mazil ali olj. Mesto vboda je potrebno opazovati še nekaj tednov po odstranitvi klopa. Proti klopnemu meningitisu je najučinkovitejša zaščita cepivo, ki se priporoča za otroke od enega leta dalje. Čeprav je klop majhen zajedavec, lahko povzroči veliko težav in nevšečnosti, zato bodite ob vseh jesenskih aktivnostih v naravi ustrezno zaščiteni in ravnajte v skladu s preventivnimi ukrepi, saj bo le tako uživanje v naravi prijetno in tudi varno.