Med priljubljenimi dejavnostmi mnogi ljudi so tudi sestavljanke oziroma tako povedano puzzle, brez katerih si nekateri skorajda ne morejo predstavljati življenja. Gre namreč za stvar, ki te tako potegne vase, da z njo preprosto moraš nadaljevati, pa tudi če se ti mudi v kuhinjo ali pa morda na kakšno srečanje. Lahko bi celo rekli, da so sestavljanke podobne nečemu, kar te dobesedno zasvoji. To seveda ni najbolje, saj so vse vrste odvisnosti že zdavnaj uvrstili emd bolezni, ampak kakšne pol ure sestavljanja neke sestavljanke na dan najverjetneje še ni zasvojenost.
Sicer pa gre za zanimivo in koristno dejavnost, s katero urimo svoje možgane. Tudi za otroke jo priporočajo in če jim boste sestavljanke predstavljali že dovolj zgodaj, se boste lahko kaj kmalu prepričali, koliko so tako majhni otroci že sposobni. Verjeli ali ne, že dveletni otrok je povsem sposoben čisto sam sestaviti neko sestavljanko, ki ima na primer 50 kosov! Do tega je seveda prišel z veliko vaje, potrpežljivosti in seveda tudi usmerjenega vodenja, ki pa ga, ko ga zadeva začne zanimati, niti ne potrebuje več. Preprosto ga sestavljanje tako potegne vase, da si želi sestavljati še in še več.
Omenili smo, da gre za zanimivo dejavnost, s katero lahko že majhni otroci urijo svoje možgančke. Ti pa so, kot vemo, gibljivi, in bolj kot jih zaposlujemo, bolje delujejo. Super je, če se tega zavedamo in jim vedno znova dajemo nove naloge. Sestavljanke zahtevajo tudi dobršno mero potrpežljivosti in poskušanja, torej gre za odličen trening področja potrpežljivosti in vztrajanja, kar današnji mladini velikokrat primanjkuje. Vsi pa vemo, da se vzorci delovanja v človeka vsadijo že v zgodnjem otroštvu, zato se mora vsak starš zavedati, da bo največ na tem naredil v prvih letih otrokovega življenja. Ponudite mu vsakovrstne puzzle, seveda ne vseh hkrati. Osvaja naj jih postopoma, vadi naj na tistih, ki jih že obvlada, preizkuša naj se v sestavljanju novih.
Če se vsega tega loti z veseljem, boste videli, da lahko pride zelo daleč, morda bo nekoč, v prihodnosti, celo profesionalni sestavljalec (če ti sploh uradno obstajajo). Če pa ga te stvari ne zanimajo, jih ikar ne silite, da to počnejo, saj boste s tem naredili veliko več škode kot pa koristi. Svojemu otroku morate v vsakem primeru dovolite, da ostane to, kar je, da izraža samega sebe, da ostaja v stiku s svojo notranjostjo, saj je ravno to tisto, kar ga bo gnalo vse življenje. Če bo ostal v pristnem stiku s samim s seboj, bo življenjske ovire, ki ga čakajo, premagoval veliko lažje, raje se bo imel, lažje bo vzpostavljal stike z drugimi ljudmi in podobno. In če lahko k temu pripomorejo tudi sestavljanke, zakaj pa ne? Če še niste, mu ponudite eno in kaj kmalu boste videli, ali je morda to tisto pravo zanj ali pa morda ne. Če ni, nič hudega.