Ključno vlogo pri proračunskih uporabnikih igra notranja revizija poslovanja. Njena naloga je zagotavljanje neodvisnih zagotovil, ki varujejo poslovanje organizacije pred tveganji, ter svetovanje in priporočanje ukrepov za izboljšanje poslovanja. Zato je pomembno, da proračunski uporabniki izkoristijo storitve notranje revizije, da se izognejo tveganjem v poslovnem svetu.
Vloga in naloga notranje revizije
Notranja revizija poslovanja ima kot nalogo oblikovanje zagotovil glede delovanja notranjih kontrol, ki se uporabljajo za obvladovanje morebitnih tveganj v poslovanju. Revizorji podajajo tudi priporočila za izboljšave, kjer je to potrebno. Osredotočajo se na pretekle dogodke in procese, ugotovitve pa so namenjene sprejemanju ukrepov za izboljšanje poslovanja. Učinkovitost notranje revizije je odvisna predvsem od kontrolnega okolja, v katerem revizor deluje.
Vloga notranje revizije v organizaciji
Notranja revizija poslovanja je neodvisna in nepristranska dejavnost, ki se osredotoča na dajanje zagotovil in svetovanje organizaciji. Njen cilj je izboljševanje delovanja organizacije in dodajanje vrednosti. Revizija pomaga organizaciji uresničevati svoje cilje s sistematičnim in metodičnim pregledom in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja organizacije.
Trikotna struktura nadzora – vloga notranje revizije v sistemu nadzora
Sodobni sistem nadzora je sestavljen iz treh obrambnih linij, ena izmed njih pa je notranja revizija. Vodstvo organizacije je odgovorno za ustanovitev in delovanje notranjih kontrol kot prva obrambna linija. Druga obrambna linija vključuje oblikovanje in nadzor sistema, v katerem se oblikujejo ukrepi notranje kontrole. Tretja obrambna linija, notranja revizija, pa se osredotoča na oblikovanje zagotovil glede delovanja notranjih kontrol, ukrepov za obvladovanje morebitnih tveganj in podajanje priporočil za izboljšave, kjer je to potrebno.
Obveznost in organizacija notranje revizije pri proračunskih uporabnikih
Notranja revizija je obvezna za vse proračunske uporabnike, katerih letni proračun presega 2.086 milijona EUR vsako leto. Za vse druge proračunske uporabnike pa je potrebna najmanj enkrat v obdobju vsakih treh let. V praksi lahko poteka preko lastne notranjerevizijske službe ali pa se za izvedbo notranjerevizijskih storitev najeme zunanji izvajalec. To pomeni, da zunanji izvajalec prevzame vse naloge notranjerevizijske funkcije.
Napačno razumevanje notranje revizije – osredotočanje na izboljševanje procesov in upravljanje tveganj
Notranja revizija ni namenjena sankcioniranju posameznikov ali organizacije ob ugotovljenih nepravilnostih, ampak je namenjena revidiranju procesov in sprejemanju ukrepov za obvladovanje tveganj. Njena glavna naloga je spodbujanje izboljšav v organizaciji, kar v končni fazi prispeva k krepitvi njene vrednosti. Namen notranje revizije ni kaznovanje, temveč izboljševanje poslovanja organizacije.
Temeljna notranjerevizijska listina in njena vloga v notranji reviziji
Notranja revizija poslovanja je proces, ki mora biti opredeljen s temeljno notranjerevizijsko listino. V primeru sodelovanja z naročnikom, podjetje pripravi notranjerevizijsko listino v skladu s Stališčem urada RS za nadzor proračuna s področja notranjega nadzora javnih financ, št. zadeve 0601-8/2014/43 (december 2017). Listina določa način in standarde izvajanja notranje revizije, ki jih je potrebno upoštevati pri opravljanju notranjerevizijskih storitev.
Področja, ki jih pregleduje notranja revizija
Notranja revizija se izvaja na različnih področjih kot so: kadrovsko področje, javna naročila, postopki pri pripravi zaključnega računa, proračuni občin, inventura, osnovna sredstva in sredstva v upravljanju, prihodki in upravljanje s terjatvami, varstvo osebnih podatkov, interni akti, e-poslovanje in e-arhiviranje in druga področja po želji naročnika. Zajema široko paleto procesov in področij, ki vključujejo pregled kontrolnih mehanizmov, preverjanje učinkovitosti in varnosti poslovanja, izboljševanje procesov in spodbujanje učinkovitega upravljanja.
Revizija računovodskih izkazov – povečanje zaupanja in potrditev skladnosti s standardi računovodskega poročanja.
Z revizijo računovodskih izkazov želimo povečati zaupanje, ki ga imajo uporabniki v računovodske izkaze. To se doseže z objavo revizorjevega mnenja v obliki poročila, ki potrjuje, da so računovodski izkazi sestavljeni v skladu s standardi računovodskega poročanja iz vseh pomembnih vidikov. V Sloveniji so običajno veljavni slovenski računovodski standardi, vendar se lahko uporabljajo tudi mednarodni standardi računovodskega poročanja. Poročilo revizije računovodskih izkazov daje uporabnikom računovodskih izkazov končno potrditev, da so izkazi verodostojni, zanesljivi in v skladu s standardi računovodskega poročanja.
Zakonske zahteve in odgovornost poslovodstva za revizijo računovodskih izkazov
Revizija računovodskih izkazov se izvaja na podlagi zakonskih zahtev ali pa kot prostovoljna odločitev lastnikov oziroma poslovodstva družbe. Za pripravo izkazov je odgovorno poslovodstvo. Revizija računovodskih izkazov je pomemben mehanizem, ki omogoča poslovodstvu, da zmanjšuje tveganja za napake v računovodskih izkazih in preprečuje in odkriva morebitne prevare v družbi.
Pregled računovodskih izkazov
Revizor pregleda računovodske izkaze iz preteklosti in izda sklep, ki namenja povečati stopnjo zaupanja v pripravo računovodskih izkazov organizacije, ki so v skladu z ustreznimi računovodskimi standardi. V svojem poročilu revizor opiše vrsto pregleda, da bralci lahko razumejo njegov sklep. Namen preiskovanja je, da se z uporabo poizvedovanja in analitičnih postopkov zagotovi omejeno zaupanje v točnost in celovitost računovodskih izkazov. Revizor preverja, če ni bilo v računovodskih izkazih opaženih pomembnih napak in morebitnih neskladij s računovodskimi standardi. Na koncu preiskave revizor izda sklep o skladnosti računovodskih izkazov z veljavnimi računovodskimi pravilniki.
Revizija računovodskih izkazov in preiskovanje računovodskih izkazov
Stopnja zaupanja v računovodske izkaze je odvisna od opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov. Razlika med revizijo računovodskih izkazov in preiskovanjem računovodskih izkazov je v stopnji zagotovila. Revizija računovodskih izkazov daje višjo stopnjo zagotovila, medtem ko preiskovanje daje omejeno stopnjo zagotovila. Preiskovanje računovodskih izkazov se uporablja predvsem za podjetja, ki niso zavezana k reviziji, vendar so pomembna za konsolidirane računovodske izkaze. Cilj preiskovanja je pridobiti določeno stopnjo zagotovila o točnosti in celovitosti računovodskih izkazov teh podjetij.
Pripravljalna dela pred začetkom revizije in pogodba med revizorjem in naročnikom.
Pred začetkom revizije mora revizor izvesti postopke glede ohranjanja neodvisnosti in ohranjanja povezave z naročnikom. To vključuje preverjanje neoporečnosti glavnih lastnikov in poslovodstva, ustreznosti in časa revizijske skupine, etičnih zahtev podjetja in delovne skupine, ter zadev iz prejšnjih in sedanjih revizij, ki lahko vplivajo na ohranjanje razmerja z naročnikom. Revizor mora tudi podpisati pogodbo, v kateri so določeni cilj in področje revidiranja, odgovornosti revizorja in poslovodstva, okvir računovodskega poročanja in izjava o možnih razlikah od pričakovanega. Po Zakonu o revidiranju mora pogodba vsebovati tudi navedbo članov revizijske skupine, načrtovan čas, ceno in obračun ur razdeljen po članih skupine, ter določilo, da cena ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev.
Revizijski načrt vsebuje podrobnosti o postopkih, ki jih bo revizijska skupina opravila med revizijo. To vključuje vrste, čas in obseg postopkov ocenjevanja tveganja, ki jih določa Mednarodni standard revizije (MSR) 315, vrste, čas in obseg nadaljnih revizijskih postopkov, ki jih določa MSR 330, ter druge načrtovane revizijske postopke. Revizijski načrt je bolj podrobna od revizijske strategije in ga revizor sproti prilagaja glede na dogodke in spremenjene okoliščine med potekom revizije. Revizor tudi načrtuje vrsto, čas in obseg usmerjanja in nadziranja članov delovne skupine ter pregled njihovega dela.
Dogovorjeni postopki revizije – odgovornost naročnika za sklepe in zaključke.
Revizor se zavezuje, da bo za naročnika opravil postopke revizijske narave, ki so bili dogovorjeni med naročnikom in revizorjem. V tem primeru revizor izvaja dogovorjene postopke in na podlagi opravljenih postopkov in dejanskega stanja, ki ga ugotovi, pripravi poročilo. Vendar pa mora prejemnik poročila na podlagi tega poročila sam oblikovati sklepe in zaključke, saj revizor ne izraža nobene stopnje zagotovila.
Poročilo se izda le strankam, ki so se dogovorile o postopkih, ki jih bo revizor opravil. Razlog za to je, da bi lahko drugi, ki ne poznajo razlogov za postopke, napačno razlagali ugotovitve, ki jih revizor navede v poročilu. V tem primeru revizor uporablja metode kot so analitični postopki, poizvedovanja, opazovanja, pregledovanja in preračunavanja, da pridobi podatke in ugotovitve, ki jih bo navedel v poročilu.
Revizija projektne dokumentacije
Revizija projektne dokumentacije je postopek, ki se izvaja po Zakonu o graditvi objektov (ZGO). Revident je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri reviziji projektne dokumentacije, odgovorni revident pa je posameznik, ki odgovarja za skladnost načrtov z gradbenimi predpisi in za to, da bo objekt, ki se gradi na podlagi te dokumentacije, izpolnjeval predpisane bistvene zahteve. Odgovorni vodja revidiranja pa je posameznik, ki odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila.
Revizija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja – obveznosti investitorja, pogojev za revidenta in odgovornost za škodo
Revizija je kontrola sestavin projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izvaja z namenom dokazovanja, da bo objekt izpolnjeval predpisane bistvene zahteve. Investitor ima obveznosti, kot so imenovanje odgovornega vodje revidiranja, poskrbeti za revizijo projekta pred začetkom gradnje in skleniti pisne pogodbe za projektiranje, revidiranje, izvajanje del in nadzor nad gradnjo. Revizijo lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta, ali pa javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja graditve objektov, če ima v sodnem register vpisano tudi dejavnost s projektiranjem povezanega tehničnega svetovanja in zaposleni pri njem izpolnjujejo pogoje za odgovornega revidenta. Za škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz dela in pogodbenih obveznosti, odgovarjajo investitor nameravanega objekta, projektant, izvajalec gradnje, nadzornik nad gradnjo in revident projektne dokumentacije. Ti morajo imeti sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo.
Izključevanja med revidentom, investitorjem, projektantom in izvajalcem
Revident, projektant, izvajalec in investitor so različni deležniki v gradbenem projektu. ZGO – 1B, 34. člen določa, da revident ne sme biti hkrati projektant ali izvajalec objekta, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, in ne sme imeti sorodstvene povezave z njima. Investitor lahko hkrati opravlja tudi vlogo revidenta, vendar ne more nastopati kot projektant, izvajalec in nadzornik na objektu, za katerega je opravil revizijo. Revizija projektne dokumentacije je obvezna le za tiste dele projekta, ki dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev in za projektno dokumentacijo, ki jo določajo posebni predpisi. Zahtevni objekti so objekti z velikimi dimenzijami, globokim temeljenjem, podzemnimi deli in pomembni vplivi na okolje. Vrste zahtevnih objektov so določene v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost, Ur.l. RS, št. 37/08, 99/08.
Imenovanje odgovornega revidenta, preverjanje projektne dokumentacije in izdelava povzetka revizijskega poročila
Odgovornega revidenta imenuje revident, ki opravlja revizijo projektne dokumentacije. Odgovorni revident mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon za odgovornega projektanta ustrezne stroke in imeti opravljen dopolnilni strokovni izpit za revidiranje pri pristojni poklicni zbornici. Revizija projektne dokumentacije preverja, ali so tehnične rešitve načrtov dokazale izpolnjevanje bistvenih zahtev. Povzetek revizijskega poročila mora biti izdelan na obrazcu, ki ga določa minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve, in vsebovati obvezne sestavine, ki jih določa pravilnik. Povzetek mora biti priložen celotnemu revizijskemu poročilu.
