Tolmačenje je delo, za katero ni dovolj zgolj poznavanje veliko tujih jezikov, temveč tudi druge veščine in ustrezno usposabljanje. Tolmač je torej oseba, ki pretvori oz. prevede misel ali izraz izhodiščnega jezika v izraz ciljanega jezika, in je psihično ter mentalno v odličnem stanju. Je vztrajen, ima profesionalen odnos do dela ter stalno pripravljenost na izobraževanje in izpopolnjevanje svojega znanja.
Dobre veščine tolmača so zlata vredne, zato tolmači, ki imajo visoko telesno zmogljivost, dosegajo toliko boljša rezultate. Kakšno delo pa pravzaprav opravljajo tolmači?
Delo oz. funkcije, ki jih opravlja tolmač
Tolmač je visoko izobražena oseba, ki ima nalogo oz. funkcijo prevajanja- tolmačenja v določen jezik. Njegovo delo poteka tako, da je prisoten na raznih sodnih in pravnih obravnavah, kjer večino svojega časa presedi v kabini ali v konferenčni dvorani, kjer preko mikrofona tolmači določen tuj jezik prisotnim.
Telesno stanje tolmača
Tolmač mora biti za svoje delo odlično pripravljen in med drugim imeti:
- hitro razumevanje in dojemanje sporočila v določenem jeziku,
- jasno izražanje jezika, v katerem tolmači,
- odlično mora obvladati stres,
- komunikativnost in dobre veščine javnega nastopanja,
- radovednost ter razgledanost,
- sposobnost se postaviti v poslušalčeve čevlje ter se poistovetiti,
- biti mora v popolni koncentraciji, imeti mora dober spomin,
- jasno izgovarjanje besed ter
- dobro umsko ter telesno kondicijo.
Kje se lahko tolmač zaposli?
Zaposlitev tolmača je široka, saj je veliko smeri, kjer lahko dela, glede na interese in priučeno znanje. Zaposli se lahko v okvirju mednarodne ali vladne organizacije, lahko pa dela tudi v svobodnem poklicu.
Na primer, konferenčni prevajalec ima mesto zaposlitve v znanosti, tehniki, politiki, državni upravi, v medicini, umetnosti in literaturi in gospodarstvu.
Vrste tolmačenja
Poznamo 3 vrste tolmačenja, ki ga nekdo, s primerno izobrazbo lahko opravlja:
- Zaporedno oz. konsekutivno tolmačenje,
- Simultano tolmačenje,
- Šepetanje
Zaporedno tolmačenje
To je oblika konferenčnega tolmačenja, pri kateri tolmač sedi v konferenčni dvorani ter posluša in si zapomni, ali si zapisuje izjave govornika. Tukaj je prevod lahko kratek in jedrnat, s pogojem, da si tolmač govor zapomni ali dolg prevod, kjer si tolmač, ko se govor konča, ob pomoči zapiskov prevede, kar je bilo povedano in si v ta namen izdela lasten sistem s simboli ter znaki.
Simultano tolmačenje
Je nasprotje zaporednega oz. konsekutivnega tolmačenja, kar pomeni, da tolmač relativno hitro prevede, kar je govornik povedal in vzporedno z njim prevaja izrečeno besedilo v izhodiščni govor. Tolmač v tem primeru sedi v zvočno izolirani kabini, tako da jasno sliši ter vidi govornika ter preko slušalk govori v mikrofon ciljni jezik poslušalcev, ki ga sprejemajo skozi slušalke.
Šepetanje oz. whispering/chuchotage
Je še ena oblika tolmačenja, ki pa ni najbolj razširjena in je nezadovoljiva, saj mora tolmač sedeti direktno zraven enega ali dveh udeležencev ter jima šepetaje tolmačiti. Tolmači te oblike nimajo radi, saj zaradi neustreznosti delovnih okoliščin oz. strokovnosti, onemogoča delo. Tolmač je zavezan varovati tajnost podatkov, ki jih izve med opravljanjem dela in se mora držati kodeksa poklicne etike.
Sodni tolmač torej prevaja govorjeno ali pisano besedilo iz slovenskega jezika v določen tuj jezik ali iz tujega v drug tuj jezik, v sodnih postopkih ter primerih, kadar se zahteva prevod tolmača. Dejavnost sodnih tolmačev pomeni tolmačenja na narokih oz. glavnih obravnavah za zahtevo sodišča ter prevajanje listin.
Torej tolmač s pomočjo strokovnega znanja jezikov, pri sodnih obravnavah in postopkih, tolmači oz. prevaja govorjeno besedilo ali listine v primeru, kadar govorjen jezik udeležencev, ni uradni jezik sodišča. Tolmač lahko prevaja prav tako na zahtevo državnega organa ali pravne oz. fizične osebe.