Dojenček za optimalen razvoj v prvih mesecih potrebuje le mleko, ko dopolni pol leta, pa je čas za uvajanje goste hrane. Najboljši čas za to je sicer med 4. in 6. mesecem starosti, a pediatri svetujejo, da mamica z uvajanjem počaka vse do dopolnjenega šestega meseca, še posebej, če dojenček ne kaže znakov, da bi potreboval kaj več kot le materino oziroma adaptirano mleko. Poglejmo si nekaj najpogostejših dilem zlasti novopečenih mamic, ki jih čaka uvajanje goste hrane.
Kako vem, da je dojenček pripravljen?
Za uvajanje goste hrane mora dojenček sedeti pokončno pa tudi glavo mora lepo držati oziroma nadzirati. Če je radoveden, ga zanima okolica, vas pozorno spremlja pri hranjenju, posega po mizi in se vam dozdeva, da ga zgolj mleko ne nasiti več dovolj, je čas za prvi gosti obrok, ki v resnici ne bo preveč gost, še posebej pa to ne bo obrok kot obrok, temveč zgolj žlička ali dve redke kašice. Če se vam ob prvih poskusih hranjenja po žlički zazdi, da ga to početje prav nič ne zanima in da hrano izbljuva namesto da bi jo pogoltnil, lahko mirne vesti še kakšen teden dni počakate in zatem poskusite znova.
Uvajanje goste hrane: kako in s čim naj začnem?
Najprej boste z gosto hrano nadomestili opoldanski obrok, in sicer dojenčku najprej ponudite zelenjavo (korenček, cvetača, bučka, brokoli, koleraba …). Uvajanje goste hrane se začne z eno samo vrsto zelenjave, ki jo skuhate in spasirate ali dobro pretlačite. Obrok naj ne bo preveč gost, raje redkejši, ponudite ga po žlički. Morda bo otrok prvi dan pojedel le eno žličko, a bodite potrpežljivi, kmalu bo ta obrok nekoliko obilnejši in boste lahko prešli na uvajanje drugega obroka. Po obroku mu ponudite še mleko, da bo dojenček res sit. V prvem tednu lahko dojenčku ponudite, na primer, tri vrste zelenjave. Po desetih dneh ali dveh tednih boste zelenjavni kašici dodali krompir, ko se privadi na zelenjavo in krompir, pa še pusto meso, recimo belo piščančje. Uvajanje goste hrane se nadaljuje z večernim obrokom, ki je sestavljen iz žit (riž, proso, koruza) in mleka, ki naj bo še vedno materino ali adaptirano. Ko dojenček usvoji dva obroka, nadaljujete z dopoldansko malico, ki vsebuje sadje (jabolka, hruške) in žito, potem pa še s popoldanskim obrokom (žito in sadje).
V vsem tem času se dojenček seveda še vedno hrani z mlekom, a najkasneje do enega leta naj bi imel že pet obrokov goste hrane na dan. Še posebej morate biti pozorni tisti, ki boste dojenčka pri 11. mesecih starosti vpisali v vrtec. Tam otroci jedo že vsa živila v kosih, zato poskrbite, da bo do takrat preizkusil res raznovrstno prehrano, takšno, kot jo jeste v krogu družine.
Zloglasni koščki
Pogosto lahko zasledilo dileme o tem, ali je nujno dojenčka hraniti s kašicami ali pa lahko začnete kar s koščki. Takšno uvajanje goste hrane se imenuje BLW metoda oziroma ‘finger-food’, pri katerem dojenčku omogočimo, da hrano (spet začnemo s kuhano zelenjavo, a je ne spasiramo) prime v roke, preizkusi njeno teksturo, vonj, obliko, pogleda barvo, in jo nazadnje sam odnese v usta. Tudi tu velja, da posamezno živilo uvajate dva ali tri dni zapored. Če ga sprejme brez težav in ne opazite morebitnih alergijskih reakcij, lahko nadaljujete z drugim živilom.
Uvajanje goste hrane po tem principu je za marsikaterega starša stresno, saj se boji, da bi se hrana otroku zataknila v grlu. Nekateri zato vseeno še malce počakajo – uvajanje začnejo s kašicami, ko se dojenček navadi na okuse in sprejme ritual hranjenja, pa mu ponudijo, da hrano v roke prime sam in jo sam odnese v usta.
Kaj pa gluten, jajca, kravje mleko?
Zaradi preobčutljivosti dojenčkovih želodčkov se držite smernic za uvajanje goste hrane, po katerih z glutenom (oves, pira) začnete pri 6. mesecih starosti, ne pozabite pa niti na olja, ki vsebujejo pomembne maščobe. Med zelenjavo sprva izbirajte tisto, ki ne napenja, kar se tiče sadja, pa se spočetka izogibajte alergenim jagodam, agrumom in kiviju. Jajce lahko ponudite postopoma, po 6. mesecu trdo kuhan rumenjak, čez kakšen teden pa še beljak, če rumenjak ni povzročil kakšne reakcije. Uvajanje goste hrane mora vsebovati tudi pomembne vitamine in minerale, kot sta vitamin C in železo. Slednjega najdemo zlasti v mesu in temno zeleni zelenjavi. Mlečni izdelki v obliki masla, skute ipd. so primerni takrat, ko ste že uvedli zelenjavo, žita in sadje.
Kravjega mleka kot samostojnega napitka naj dojenčku ne bi ponudili vse do dopolnjenega enega leta starosti, prav tako svetujejo, da počakate s soljo, sladkorjem, medom ter drugimi še posebej alergenimi živili.
Ne ustvarjajte si stresa
Uvajanje goste hrane naj vam ne predstavlja odvečnega stresa, saj v resnici ni tako zapleteno, kot se vam morda zdi. Če dojenček postopoma sprejme določena živila, res ni bojazni, da bi šlo kaj narobe. Če boste pri uvajanju dosledni in bo šlo vse po načrtu, lahko dojenček že pri devetih ali desetih mesecih uživa skorajda vsa živila in obroke po sistemu, kot ga imate v družini.
